Pokal 14. julij v Dekanih
Nekaj nas je imelo že prej ogrevanje in privajanje na vroč primorski zrak na plaži v Izoli, kjer smo preverili naše plavalne sposobnosti v prijetno hladnem morju.
A popoldne se je hitro bližalo, napetost je rasla in treba je bilo v Dekane. Kljub neštetim tekmovanjem, ki so že za nami, so priprave vedno enake mrzlične: iskanje prave čelade in opasača, ki ga ne bomo izgubile med vajo (punce, večkrat bo treba jesti klobase!), zavezovanje znakov, ki še vedno ne gre brez pomoči fantov, še zadnji »lepotni popravki« in že smo pred komisijo. Ob spodbudnem navijanju naših fantov smo punce prve opravile z vajo. Dober čas brez kazenskih točk nam je dal zagon za štafeto in en dva tri je bilo vsega konec. Potem pa je kot ponavadi treba hitro odvezati znake, ki so bili prej tako skrbno zavezani, sneti čelado, nekako se »rešiti« opasača in znova se ponovi zgodba z zavezovanjem in zapenjanjem še pri fantih.
Tudi oni so kot vedno odlično opravili svojo nalogo, za kar smo zagotovo zaslužne tudi punce z glasnim navijanjem. Preostalo nam je le še to, da počakamo rezultate. Vmes smo čestitali in nazdravili z Barbaro, Juljano in Jernejem, ki so ravno v teh dneh praznovali svoje rojstne dneve. Ker so bila naša darila bolj skromna, smo upali, da nas bodo vsaj sodniki razveselili z novicami o dobrih uvrstitvah. In to smo tudi dočakali: člani A so bili drugi, članice A pa, ne boste verjeli, prve. Temu bi lahko rekli »prelomen trenutek naše gasilske kariere«, saj smo bile sicer že velikokrat čisto blizu prvemu mestu, a to soboto smo ga pa prav zares osvojile.
Tako smo zopet obogatili našo vitrino kar za tri pokale. A prehodnega si še nismo dokončno zaslužile. Bo treba še dvakrat zmagati… Ker nas torej čakajo še nova tekmovanja in izzivi, smo si privoščili še en dan dopusta v Savudriji, kjer nas je Ana kar preveč razvajala, zato smo morali kar hitro domov, saj je sledil nov teden vaj in priprav. Kot vedno se bomo konec julija udeležili tekmovanja v Planini pri Postojni, avgusta običajno malo »lenarimo«, september pa se začne s tekmovanjem v Bohinjski Bistrici, letos nas čaka še regijsko tekmovanje v Kamniku, mokra vaja v Moravčah, tako da še ne bo zmanjkalo zanimivega branja.
Sabina Cerar
odpravili na prvo tekmo letos. Nismo se daleč peljali. Samo do Doba. Vreme je bilo ves dan ali sončno ali deževno. Samo spraševali smo se lahko, kakšno bo ob uri našega nastopa? Preden pa preidemo k bistvu, moramo omeniti tudi to, da smo letos gasilci iz Studenca še bolj pridni in ustvarjalni, kot druga leta. Namreč, tekmujemo kar s štirimi ekipami. Poleg stalnih ekip članic A in članov A, se nam je letos pridružil še podmladek, Studenec tri, kot ga imenujemo. Dobro so začeli, saj so v soboto izmed 29. ekip, dosegli kar 16. mesto. Pohvaliti pa moramo tudi voljo ter uspeh članov B, Studenec dve. Slednji so dosegli lep rezultat, 23. mesto. 
Kako pa je bilo z nami, »starimi mački«? Članice A bi se tako kot ponavadi lahko bolje odrezale, oziroma se same zavedamo, da smo lahko boljše ter tudi bomo. Samo še »malo« več bomo vadile ter »malo« manj treme bo prisotno in še boljši rezultati nam ne uidejo. V soboto smo bile odlične tretje. Težave so nam povzročali le muhasto vreme in »polži«. Ampak ne zaradi mokrega vremena. Cevi so bile tiste, ki se niso lepo odvijale. Na tem mestu pa moramo pohvaliti tudi našo novo članico iz Domžal, Metko Pungerčar. Glede na to, da smo videle, kako »hitra« je, jo bomo kaj kmalu iz sela, prestavile na kako »hitrejšo« pozicijo. 
Na začetku smo omenjali štiri desetinke. Če ste pozorno brali, jih še nismo omenili. Ja, prov predvidevate. Naši člani A so imeli v soboto res smolo. Namreč, tretje mesto so zgrešili za pičle štiri desetinke. Našemu poveljniku Matjažu Merkužiču, še cel večer ni bilo jasno, od kje so se »narisale«. Vseeno pa je četrto mesto med devetindvajsetimi ekipami, res zavidljiv rezultat. Ekipa pa je letos doživela tudi malce reorganizacije. Desetini se je pridružil nov član, Klemen Kos iz Drtije pri Moravčah. Tokrat v vlogi sela. Kot ponavadi, smo tudi v soboto proslavljali svoje »uspehe«. Fantje sicer z malce kislimi nasmeški. 
Kot ponavadi jim tudi tokrat ni bilo jasno, kako jih me punce, vedno znova »naščijemo«? Mi pa samo pravimo, da kdor zna pač zna. No, imamo dobre učitelje in mentorja. Do naslednji prispevkov in tekmovanj, na pomoč!
Posvet sta otvorila predstavnika GZ Lukovica in PGD Trojane. Sledil je kratek pregled dela predstavnice sveta članic regije Ljubljana III, Vladke Bučevec. Za njim jebilo prvo predavanje, na temo prepovedanih drog. Predaval nam je g. Aleš Bartol, višji kriminalist Oddelka za organiziran kriminal (OOK), Sektorja kriminalistične policije (SKP) Ljubljana. Predavanje je bilo zelo poučno predvsem za starše, saj so izvedeli mnogo o drogah in pa znakov, kako naj bi prepoznali (svoje) otroke v takšnih situacijah. 
Temo je predstavil g. Jože Oblak, poveljnik regije Ljubljana III in tudi član poveljstva GZS. Predavanje je bilo zelo zanimivo, kajti o tem ni toliko govora , kako ravnamo v takšnih situacijah. Naučili smo se, kako ravnamo v primeru nesreče, kaj nam kakšni znaki v predoru povedo, kje in kako se rešimo, da nas dim ne »ujame« oz. zaduši.Za tem so sledila kratka poročila po GZ 
Ženske so od vraga, kljub svojim lepim letom še vedno žanjejo lepe uspehe kjerkoli tekmujejo. Ekipo sestavljajo zelo preprosta dekleta oziroma žene, ki nikoli ne komplicirajo in vedno rade kakšno ušpičijo. So pa tudi prijetne za družbo in tako mi vedno vselej rade odidemo k njim. 
