Tonetu Slaparju v slovo

Pokojni Tone se je pred dobrimi dvainpetdesetimi leti rodil v Škocjanu, staršema Gašperju in Mariji kot zadnji od štirih otrok. Tu je z bratom in sestrama preživel otroška leta, tu je preživel mladost, tu si je v zrelih letih ustvaril številno družino, tu v rojstni hiši je živel do mnogo prerane smrti. Tone je bil gasilec že od mladih nog, saj je bilo gasilstvo doma v hiši, oče Gašper je bil namreč eden najprizadevnejših članov takratnega Gasilskega društva Studenec, prav tako brat Marjan. Uradno je Tone postal član društva leta 1965 in ostal aktiven, dokler ga bolezen ni priklenila na bolniško posteljo. Vseskozi je bil gasilec v pravem pomenu besede, gasilec z dušo in srcem. Veselje do dela v gasilstvu in želji pomagati sočloveku v nesreči ga je od prostovoljnega gasilca vodila na pot poklicnega gasilca, najprej v Heliosu, nato pa v CPV Domžale. V vsem času udejstvovanja v gasilstvu si je pokojni Tone skozi različne tečaje in strokovna usposabljanja pridobil veliko znanja in izkušenj in napredoval vse do čina "gasilski častnik II.st.". Tone je s svojim znanjem in izkušnjami je veliko doprinesel k razvoju našega društva tako na področju usposabljanja operativnih članov, kakor tudi na tehničnem področju. Nepogrešljivi so bili njegovi nasveti in odločitve pri nabavi gasilske opreme, nasploh pa pri opremi novega kombiniranega vozila in obnovi GVC. Pokojni Tone je v gasilskem društvu vseskozi deloval kot operativec. Od leta 1978 do leta 1988 je bil poveljnik društva, od leta 1998 pa do prerane smrti pa podpoveljnik. Bil je prtedsednik tehnične komisije gasilskega društva, član upravnega odbora PGD, ter član organov gasilske zveze Domžale. Nihče ne ve,  kolikokrat je pokojni Tone na znak sirene, v novejšem času pa na poziv, neglede na čas, neglede na vreme hitel v gasilski dom in s tovariši na pomoč ob požarih, povodnji ali drugih nesrečah. Poleg operativnega dela je bil Tone nepogrešljiv pri drugih akcijah, ki so se dogajale v društvu, kot so: Obnova gasilskega doma, postavitev brunarice, pripravi prireditev in proslav in drugo. Žal pa Toneta ne bo na praznovanju 80-letnice našega društva, ki ga je z veseljem pričakoval. Pokojni Tone je bil vsem zgled dobrega človeka in predanega gasilca. Svojo ljubezen do gasilstva je znal prenesti tudi na svoje otroke, saj se vsi aktivno udejstvujejo v delu našega gasilskega društva. Za svoje neutrudno delo v gasilskem društvu in nasploh na področju gasilske organizacije je pokojni Tone dobil vrsto priznanj in odlikovanj, nazadnje priznanje gasilske zveze I.stopnje.

Težko je v tem žalostnem trenutku slovesa najti pravo besedo zahvale za njegovo požrtvovalno delo prostovoljnega kot tudi poklicnega gasilca. Hvaležni smo mu za vse, kar nam je dal s svojim zgledom in predanostjo. Pogrešali ga bomo, pogrešali preudarno besedo, njegov nasvet, njegovo povelje… Močno ga bodo pogrešali njegovi najbližji, saj je živel za svojo družino in za poklic gasilca. Prepričani smo, da njegovo, čeprav prekratko življenje ni bilo prazno in zaman. Gasilke in gasilci PGD Studenec želimo Tonetu miren počitek v domači zemlji.

Škocjan 9.december 2005

Miro Kovač